Vsak grižljaj oskruni roževino nohta
vsaka črka delček misli
Po polici kotalim oko
da zdrkne preko okna
Kar je zunaj išče zatočišče
s kamenjem in malto

Dve očesi dvoje uhljev
Rast iz kože čez kosti čez kri
čez most čez deblo čez sinapse
v drugo plat telesa

Slišim kako se preko celic
prenašajo tresljaji.

                   Veki se izmenično zapirata

in nikdar

nikdar ne morem biti povsem prepričan.

Žiga Lovšin - Lothlorien