Času ni mar
ne joče za včeraj
le teče in pušča pepel
neizpolnjenih sanj
ne ozira se
ne nate ne name
ne sanja kot midva
ne pomni včerajšnjih dotikov
le plove v jutri
tepta spomin na naju.
Le v nočeh kot je ta
se zdi da se malce ustavi
da očem prežene sen
ko dobiš občutek
da jutra nikoli ne bo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!