Prava poetska veduta, razglednica s poti, ki je več kot to. Pot in razglednica. :) Više se PS vzpenja, daljše, širše, bolj razvejane so sence (slike, lahko pa tudi spomini, zgodbe, podobe itd.). Nizanje podpomenov (senca - spomin na tragičnost vojne) in besedna igra z rimo (diham - niham). Odlično.

in pa konec

Diham

in niham z obzidja

...

res si se lepo  narisala (z gibljivimi slikami)

Hvala, Kerstin in Ruj, bilo je res peklensko vroče na obzidju ... Vesela sem vajinih komentarjev.

Lp, Ana

Ana, a je ta pesem iz večjega niza pesmi Utrinkov s poti?

Mene, kot bralko, naslov strašno omeji. Sicer si ne upam trditi, da imam prav, ker sem subjektivna, moje podobe Dubrovnika pa to, ha, ha ... Razmišljam, če bi lahko našla drugačno rešitev, če je niz pesmi, pač s poti, kot navajaš v naslovu. Če bi na vsak način rada, da imaš nanizane kraje ... ne vem, no, jaz bi se malo preigravala s tem. Ali rabiš krajevna imena ali jih ne. Ali lahko krajevna imena vtakneš v kakšen manj vitalen "organ pesmi". 

Ja, na portalu je to težko narediti, lahko diskretno podtakneš na kocu v oklepaj, recimo ... v knižni izdaji lahko narediš zemljevid in daječ v kraje št. strani itd.

Skratka, zdi se mi, da tak določujoč naslov pesem okrni. Pesem je odlična in v svojem sporočilu ne rabi geografije. Kaj pa vem ... mogoče sem ti kaj razprla, mogoče tudi ne, ampak pesmi velja vseeno en moj poklon.

Lp,

Zalka

Hvala za tvoj odziv, Zalka. A veš, da sem res že razmišljala o tem. In ena možnost se mi je zazdela, da bi bil pač skupni naslov Utrinki s poti (pa št.) in na dnu pesmi, kot nekakšna opomba ali oklepaj, tisti kraj, ki ga vseeno ne bi čisto izključila - pomeni skupni imenovalec, ob katerem lahko bralec komunicira med svojo in piščevo podobo, ki je lahko v popolnem neskladju ali pa ne ... Kaj meniš?

Lp,

Ana

Ja, to se mi zdi dobra ideja. Lahko bi si omislila še bolj potopisno ali dnevniško označbo, recimo: Dubrovnik, 7.4.2012 ... Pravzaprav sploh ni bistveno, kje je potopisni podatek, samo na prvem mestu ne sme biti. Biti mora zadnji.

Pri podajanju tega podatka bi si jaz privoščila vso svobodo, domišljijo in ustvarjalnost. Lahko je dodaten presežek zbirke. Ne pusti se omejiti. Naj plapola domišljija, ker na tem področju ni pravila. Lahko si duhovita, všečna, iznajdljiva, lahko narediš iskanje zaklada, lahko ma, ni da ni :))).

Važno je, da bralec ne išče svojega Dubrovnika v tvojem občutku, ampak, da najde svoj občutek v tvoji pesmi in potem bolj razume, kaj si tam doživljala. Če gre za obratni vrstni red, se pa ta metafizika izgubi, ker je bralec že z naslovom postavljen v "svoj" Dubrovnik (pa četudi tam še nikoli ni bil, ima vseeno neko predstavo o takih krajih).