Zazidana v svoj svet,
počasi odstiram si pogled.
Opeke, ki skupaj me drže,
umikam, da bi spremenila se.
Težko je navade spremenit`,
še težje je ljudem spet dovolit`,
da bi zopet te spoznali
in ti puščico v srce poslali.
Želim si spet čutiti veselje, žalost včasih zlo,
a kaj, ko je to tako oddaljeno.
Je res, da zid le mene omejuje,
da drugih ne ustavi, jim ne preprečuje,
meni škodovati in me nazaj za zid poslati?
Kaj naj naredim,
naj počakam in pustim,
da nekoč, nekdo moč dobi in mene na prostost spusti?

29.4.2008

eva