SPOZNANJE

Sveta Trojica gori na hribčku

vas svojo stoletja varuje

in mili njen zvon

tja daleč čez Kolpo se čuje.

Davno že prednikom našim

zatočišče si bila, bila uteha,

so trumoma k tebi  hiteli,

odpuščanja prosili, spovedali greha.

So naše prababice in pradedje

živeli življenje drugače,

družno z živino si pomagali

orati te puste, kraške vrtače.

Vsak košček te skromne prsti

z ljubeznijo bil je pretkan,

obdelan za kruha kos, za preživetje

in znoj ni prelit bil zaman.

A danes je tukaj ostala

le peščica ostarelih ljudi,

ki se z divjadjo in trnjem

za zemljico svojo bori.

Grmovje že cerkev zarašča,

se skoraj ne vidi vasi

in Kolpa doli v strugi

bolj tiho in žalostno žubori.

marica49