nekaj iz jeze

raste in trenira vztrajnost

(razteza  zamišljene vzmeti v lumbosakralnem pleksusu)

 histerično zakašlja v jetra

da se banalni zvok pretoči v še bolj absurdno grmenje

nekaj iz jeze

pogoltne vse racionalizacije

kompenzacije in ostalo psihološko sranje

nastanjeno v podpalubju racionalne pameti

in besni dalje

nekaj iz jeze

skoči v oko

in ostane srdito pritjeno na ciliarno mišico

  nekaj iz jeze

razrije zloščeno svežo sestavljanko

v obliki zlajnanega sonetka -

no pa smo skočili iz trupla!

in jo posvinja s prežvečenimi postanimi odplakami

(refluks ali pa preprosto kozlanje iz odpora?)

 nekaj iz jeze

ubije vedno dosegljivo radost

potem se (po inerciji) pomiri

in Utrujenemu pusti graditi

novo stolpnico iz pravih nasmehov

(ne ne reče se iskrenih)

pa še sveta ni bila

ta jeza

Lidija Brezavšček - kočijaž