Ti in jaz
Spral si žalost iz oblakov,
pregnal meglo pred pogledom,
polikal naguban obraz z nasmehom,
z dotikom uravnal občutke,
da ni joka, ne žalosti.
Zdaj sonce svetlo rdeče sije,
kakor v puščavi sva,
hodiva med kaktusi in peskom
še ne naveličana tišine in vročine,
se objeta sprehajava midva.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 31. 03. 2012 ob 08:14
- Prebrano 507 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 208.95
- Število ocen: 7
