Kamenčki
Drobni kamenčki
ležijo ob tihi obali,
poslušajo šum valov
in nepremično gledajo
mimoidoče nabiralce,
tekmovalce v metanju kamna,
ven metalce, če ga vržejo najdlje.
Potone kamen v globino,
se vsede kjer ga nič več ne pobere.
Razen drobnih tresljajev vode,
ko veter premika valove.
Postane eno z globino
in ni roke,
da bi ga vrnila na obalo.
Zelo simbolično in resnično: nikoli več ne bo, kot je bilo.
LP, mcv
Ne vem, jaz sem samo tak občutek dobila o kamenju, ko sem pisala,
hvala modri cvet.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 29. 03. 2012 ob 08:30
- Prebrano 604 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250.5
- Število ocen: 8