zakrinkana v smeh sonca
razkrojena v dlaneh sreče
skrita med čas
razjedlo me je upanje
luknjičasta
v lužah prezira
v cvetočem ogledalo stotine pogledov
vzkliknila sem eno samo besedo
skotalila se je med čela neznancev
se zarila vanje
čisto zares
klije v brazdah večernega neba
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!