Ah, smola. Ravno zdaj, ko bi postalo
zanimivo.
Velike luknje zijajo v tvojih ustih.
Velike črne luknje. In jih požirajo.
Besede. Goltajo jih. Kot misli. Še
preden postanejo besede. Srkajo.
Same vase. Le kaj se nato zgodi z
njimi? Nočem žrtvovati svojih svetov
in svetlobe.
Zapoznela pesem. Ostalina nedavne
predrznosti, ki jo je preskočil čas.
Umikali so se ljudem, ki so se jim
zdeli čudni. Ostali so sami. Pasli so
dolgčas. Mi smo strojili vsakdan.
Pred seboj imamo (mehko) življenje.
Visiš. Na faksu. Kaj še čakaš?
Izkaži se. Naredil bom to.
Potem bomo nazdravili s polnimi
glavami. Veličastno. Sproščeno vzdušje.
Spočit si od nenehnega garanja.
Nesmisli so izpareli tja v en dan.
Neznan. Najbrž maja ali junija.
Nekdo,

pridi in mi vrni kreativnost!

Pištin Frida