Spal bi draga
spal bi
pústi me
a ne zavrzi
spal bi ljuba
spal
le to Greš z mano
kamor sam ne znam
spal in sanjal
in nič več vstal
nikdar v naročje časa
vrnil
ko molk kukavice
v nagnitem lesu in
teža cinkovega bakra
čuječa v prsti
vrnem sebe
iz preteklosti
ki je še ni
s pozabo
ustnic
in ni
ni hijacint.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lovšin - Lothlorien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!