Nič onstranske glorije

za naju dva.

Nobene avreole.

Ne pod tem, ne pod katerim

Drugim nebom.

Pred hišo ob obali cveti mandljevec,

Z okna ga gleda bleščeči se par,

Mladoporočenca...

Ne, prav zares, ta prizor

Nama ni bil usojen.

A kdo ve, kdaj se ta mandelj,

Ki zdaj cveti na vrtu, osuje?

To je skrivnost, ki jo z nama vred

Deli samo še Bog –Zato

se tudi imenuje

Troedini,

amen.

Matej Krevs