Srce iskreno ljudske pesmi
v našem narodu živi,
v njegovi mali hišici,
v najskrivnejši kamrici,
v skrinji s ključem,
ki le pevec ga ima.
Iz roda v rod se
ključ predaja, le izbranim
skrinjo odpre. V njej
pa stare orglice in
piščal na luknjice.
Vtrip srca te pesmi mile
in zvok piščali na
tri luknjice je tudi moj
najljubši zven srca,
vedno vrne mi spomine
na očeta ljubega.
Na zvok njegovega glasu
in smeha v očeh prijaznega.
Na iskriv utrip prijateljstva
brezmejnega spominja me
ta mala hišica sred gozda širnega.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mindus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!