In težko je kot vrag
nemo zreti skozi prazno okno
ne videti nove pomladi
prezreti glasove radostnih ptic
težko je ostati sam
ko se priroda nežno prebuja
prisluhniti glasovom
ljudem nasmejanih lic
težko je videti lepoto
ko znotraj nezadržno umiraš
oropan tihih sanj
edine bližine
tebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!