Ena, dva, ena, dva,
jaz sem malo čorava,
en, dva, tri, en, dva, tri,
meni pa iz ust smrdi,
tri, štir, pet, tri, štir, pet,
treba se ga bo zadet,
šest in sedem, šest in sedem,
danes se malo čudno vedem,
sedem, osem, sedem, osem,
dajte mi drobiža, prosim,
pa deset, pa deset,
pojdem sedet,
pojdem na sekret,
cifre pridejo do sto,
ko mi je že ful slabo,
pa še tisoč, še milijon,
v usta dam rdeč bombon,
a na koncu je milijarda,
ki jo obvaruje garda,
...,
no tole pesem sem napisala med uro računalništva,
sedim v zadnji klopi,
on prfoks Breznikar,
težek kot cent,
nekaj naklada,
zraven mene pa Jurc đolo zvija,
v prvi vrsti pa Bina, Selma pa Edita,
ki sploh ne vejo,
kakšna je minđa,
ko je pobrita,
ena je pravi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neža Matjaževič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!