JEZ
Voda nepoklicana, ne stopaj mi v oči.
Veš, nočem te spustiti ven, čeprav me še boli.
Ne sili izpod veke mi! Zakaj megliš pogled?
Naj dovolim poplavljati, utapljati svoj svet?
Sem sama kriva za poraz, zato jezim potoke.
Ulila smeh sem na obraz, prikrila joka zvoke.
Se moja pot še ne konča, kjer tvoja se začenja
in tudi konec ni sveta, čeprav se čud mu menja.
Shranila jok bom za potem, ko mah prekril bo stezo,
šele takrat svoj jez podrem, ko Mir potlači Jezo.
Se smeh spremenil bo za svet in solza bo kričala
takrat, ko te zagledam spet, če sploh te bom poznala.
Veš, nočem te spustiti ven, čeprav me še boli.
Ne sili izpod veke mi! Zakaj megliš pogled?
Naj dovolim poplavljati, utapljati svoj svet?
Sem sama kriva za poraz, zato jezim potoke.
Ulila smeh sem na obraz, prikrila joka zvoke.
Se moja pot še ne konča, kjer tvoja se začenja
in tudi konec ni sveta, čeprav se čud mu menja.
Shranila jok bom za potem, ko mah prekril bo stezo,
šele takrat svoj jez podrem, ko Mir potlači Jezo.
Se smeh spremenil bo za svet in solza bo kričala
takrat, ko te zagledam spet, če sploh te bom poznala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 23. 06. 2008 ob 20:54
- Prebrano 643 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 490
- Število ocen: 15
