IDEMO NA REKU

 

voda do krune stabla lokvanja

strah me trunki
cepkanog granja

sunce me grli

duboko uranjam
slamnim šeširom
oči zaklanjam
izlazim
sa ostrva blata
kaleži
obalom trčim zbog pasa
laveži

spuštam se naga

moj si otok, ja klizava
sluzna
ključa mast, med se sliva
niz tobogan kičmena stuba

ližem sa prepone
okamenjeno nebo
u rečnoj suzi
dok
mršavi mrav u ritmu
uzima čednost crvenoj bluzi

sve se boli

kažeš da me voliš
travom nas skrivaš
i naša krila
kao da je slomila rečna vila

usnule su mlekarice
bulbul ptice naturščice

mrakom me pokrivaš

 

 

 

 

* bulbul ptica = slavuj

jagodanikacevic

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
20. 03. 2012 ob 12:02

Jagoda, spet ena tvojih pesmi, ki nas kar potegne s seboj na reko ... nevsiljive rime mehko zaključujejo dele pripovedi, ki se prijetno preliva do konca pesmi, ko mrak prekrije tudi slavčka, apak tudi to čisto nežno ...

  Čestitam,

 lp, lidija

Zastavica

jagodanikacevic

Poslano:
20. 03. 2012 ob 16:00

Zahvaljujem se, Lidija, na izuzetnom komentaru. Veoma se radujem da je ova pesma ostavila takav prijatan utisak na Vas. Naravno, i na sve one kolege-pesnike koji su je izabrali ili s osmehom prihvatili. 

Lep pozdrav,

Jagoda

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

jagodanikacevic
Napisal/a: jagodanikacevic

Pesmi

  • 20. 03. 2012 ob 08:48
  • Prebrano 809 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 503.01
  • Število ocen: 12

Zastavica