Veter imam v laseh,
sonce me boža po obrazu;
V skodelici kave iščem tvoj odsev,
toda moje iskanje je zaman,
odsev kave je preteman.

Razmišljam,v daljavo zrem
naprej spet grem,
osvobodila sem se kalupov,
polna sem novih upov,
na lepem imam veliko dela,
moja domišljija je poletela.

Cvetlice negujem,za rast skrbim,
svetlobo in prostor jim naredim;
V svoje nosnice posrkam njih vonj,
moje delo ni bilo zastonj,
ljubeče za njih se razdajam
svojo notranjost z lepoto napajam.

Tu najdem tvoj odsev,
želim ga vsaj za nekaj časa ujeti,
pri sebi imeti,
pa mi skozi prste se razprši,
za trenutek celo užalosti.

V novih idejah najdem uteho,
oblikujem prostor cvetlicam,
zvečer mi oko zaide k zvezdnim meglicam...
in ljubim na svoj način,
saj dobro vem,
da to je tvoje ljubezni objem...

Alba