Ujet
Noč privija svoj objem
tihotapi se med bele stene
riše novo gubo na obraz.
In čas se ponovno ustavi
da še malce zlomi telo
ubije še nekaj duha.
A kaj ko noč
ni edini sovrag
tudi jutro ne prinaša odrešitve.
Drobim se pod koraki noči
razpadam v nič skozi dan.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 19. 03. 2012 ob 15:19
- Prebrano 818 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 334.94
