v upanje zreš poet
sladkost bolečine ti hrani srce
iščeš ključ ki bi vrata odpiral v dan
a ne vzreš tiste luči
ki v tebi skrivnosti budi
v tišini te opazujem
čakam da izvem ko prižgeš svojo luč
se v njej izgubiš
pozabiš na noč
da ostane ti le še bled spomin v opomin
iskreno te vabim v dolino miru
piti te vabim k izviru
ponudim ti s soncem obsijane jedi
ljudi ki z nasmehom ti kažejo
smer v tvoj novi dom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mindus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!