Toliko let že zbežalo mimo mene je, v duši pa prepad stoji, čaka da kdo mimo pride, ter ga spremeni.

Kdaj? Vedno to vprašam se, čeprav odgovora nikjer več ni, upanje ostaja mi. Boli. Nikjer nikogar ni, ki bi ljubil me, ki bi v oči pogledal me in rekel mi:"Zdaj bova srečna jaz in ti,skupaj bova do konca dni!"

Kdaj? Bom res nekoč našla nekoga, ki me rad bo imel, ki ne bo hinavec, me z dušo objel. Ki se pretvarjal več nebo, mi pokazal kaj je lepo, ki me rad bo imel. Me po plesišču zavrtel in mi nežno pesem zavrtel.

Kdaj? Upanje še ni usahnilo,da na njega res naletim, da v objem varen priletim. Da bom kot ptica vedrega lica. Do takrat pa mi bo vedno ostalo le eno in isto vprašanje, ki boli:"Kdaj?"

ursus