Si že kdaj prisluhnila krikom mrtvih sten
kako prodorno se čuje ko manjšajo svet.
Praznina njihovih barv
gluhota za ihtenje
nič jih ne ozaljša.
In ko stopim ven
so še vedno tu
capljajo za menoj.
Zalezejo se vate
ne izpustijo.
Kje si da obarvaš njihov hlad
kje si da narišeš mi nasmeh.
Hladen svet ima polno hladnosti, prav imaš Igor.
Lepa.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!