CESTA
odhajaš počasi v dolgih lokih
s tistim majhnim oblačkom prahu za seboj
vsak kamenček ob robniku pozna korake sprehajalcev
vsaka luknja v asfaltu pozna znamke pnevmatik
in tvoje bele črte po sredini se sončijo
umivata jih jutranja zarja in popoldanski dež
da so lepe čiste in le počasi bledijo
odhajaš a se vedno znova vračaš
vedno po isti poti
z enakimi črtami in loki
Pozdravljen, Mojmir,
prvi del pesmi se mi zdi zelo premišljeno in dobro napisan, toda zaključek me nekako odtrga od ceste, preseli v vsakdanjost človeka, se oddalji in zamegli lepo izpeljan začetek - zdi se mi, da bi bilo morda boljše pesem Cesta osredotočiti le na cesto, brez nekih zahval in človeških pogledov nanjo - kaj meniš? Premisli tudi, ali je sploh potrebno še kaj dodajati prvem delu - morda le neko sporočilo ceste (brez moraliziranja, seveda ;-) ...
Lp, Ana
ja imaš prav hvala sem izbrisal cel zadnji del pa je boljše
malo sem se poigral z zadnjim delom
Bravo Mojmir!!
Lp, Igor
mačkon ... lepo se liter. razvijaš 
lp
ac
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
- 18. 03. 2012 ob 06:43
- Prebrano 1136 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 682.43
- Število ocen: 19