Zaobljuba moja se je prelomila
srce zdrzati več ne more
besede bruhajo na dan
med zvezde si me izstrelila
daleč zdaj premikam gore
v roki čutim tvojo nežno dlan.

Naj nikoli več se  ne ustavi
viharna čarovnija te pomladi
naj objem tvoj in poljub strasti
ko pred mojo, ustna tvoja se nastavi
za dvajset let in več te pomladi
ki izvor lepote si in moje umetnosti.

Čaroben čas je hrepenenja
tako lepo mi je, da jokam se
nisem vreden te velike sreče
ne bojim več tvojega se mnenja
nekaj pa vseeno hočem le
ljubiti dolgo zdaj te in goreče.

Slovencev pesmi pa so redko srečne
če tudi o ljubezni večni govore.
Slutim, da nekoč te bom izgubil,
ko nekje na koncu ceste Mlečne
zvezda moja izžari se in odmre,
nekdo drug takrat te bo poljubil.

Jaz pa žalosti v tem ne vidim
sem srečen le za vse trenutke te
ki meni v žaru si jih podarila;
ob spominih nanje zdaj ponosno hodim
tistih sekund ukrade nama več nihče,
zdaj pozabim kar še ti si obljubila.




 

Andrej46