Novica me stiska kot plastenko,
da me vsakdan sesede v svojo pletenico šibja.
Prepredena s podedovanimi recepti o preživetju, z žulji na nogah v spanju
markiram flanelo, beton in zemljo ko ne spim, vodo, temo in papir, ko filtriram telo.
Ne vem, zakaj sem s prstov postrgala ten za kaligrafsko pisavo.
A kot da vabim na odhod, na slovesnost,
si želim še en njegov objem,
ki bo vest zdrobil v prah
in vetru spremenil smer.
Joži, lepa pesem, morda malo nerodno povedana, posebej me zmotita dva veznika(v iz ...) Morda ...'da se sesedam v dan spleten iz šibja'... ali
'da se sesedam v dan, ki je kot spleten iz šibja...'
Pa še vejica pred ko v 4. verzu se ti je izmuznila. Všeč mi je primerjava 'z žulji na nogah markiram flanelo...'
Upam, da ne boš zamerila.
Lep dan na ljubljanski konec
Andrejka
Poslano:
14. 03. 2012 ob 19:57
Spremenjeno:
14. 03. 2012 ob 20:18
Andrejka, hvala, da si se oglasila in mi pomagaš piliti pesem. Nisem zamerila, zelo vesela sem predlogov in mnenj. Pravzaprav to zelo pogrešam na forumu.
Res se 2. verz ne da brati gladko. Bi bilo takole boljše;
...
da me vsakdan sesede v svoje spleteno šibje.
ali
...
da me vsakdan sesede v svojo pletenico šibja.
Hvala, danes je res dobro grelo. Lepo te pozdravljam, Joži
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: menišček
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!