Zjutraj je vreme varljivo lepo.

Čisto in modro uzremo nebo.

V daljavo zvabi skrivnostni nas glas,

pa gremo na pot, brezskrbni

Opoldne huda vročina nas žge,

žejni in lačni obupujemo že;

nikjer ni znamenja, nobenih sledi,

povsod samo: pesek, prah in smeti.

A ko se že zdi, da smo zašli, zvečer

zvezda na nebu overi nam smer,

vlije pogum, povrne moči,

a ne izda, kako daleč je cilj.

Dež in vihar nas potisneta v kot,

zagledamo dver, končana je pot;

trudni in bolni potrkamo na vrata -

Smrt nam odpre z nasmehom bedaka!

Matej Krevs