opazujem žebelj v tramu
tako gol in izpostavljen
kakor izrazi na presenečenih obrazih
obiskovalcev
železne geometrije
zlati rez odslika sklad nasprotij
potovanja zarjavele domišljije
skozi letnice drevesa
prerojenega v relikvijo umetnosti
v točko brez vrnitve
čeprav je le star žebelj
je menda trik v tem
kako natančno je zabit
v mojo dlan
Po številnih predelavah in mrcvarjenjih je tu skoraj prvotna različica. Hvala Simonu in Jaki za pomoč ;)
Spet se vrača, znana - kot hvaležna sled spomina - pred oči. Hvala.
Izjemna se mi zdi (morda bi ji vseeno pristajala nekoliko večja pisava in razmak med vrsticami).
Drugače umetnina.
Večkrat kot jo berem, bolj mi prihaja pred oči drugačna izpeljava misli prve kitice.
(prosim, brez zamere, samo pišem, ker me je pesem odkrila)
kakor izrazi na presenečenih obrazih (kot izrazi presenečenih obiskovalcev
obiskovalcev
železne geometrije železne simetrije*)
*(simetrija, ki je bila v prvotni različici prisotna je po mojem boljša aluzija "križanega")
Se opravičujem, da takole sitnarim, lahko vse ostane, kot je ...
Na branje,
Jaka Racman.
Zdravo, hvala za komentar. Sem razmišljal kaj naj leti ven, geometrija ali simetrija. Železna geometrija mi je bolj zazvenelo ;) Simetrija je med opazovalcem in opazovanim, med subjektom razstave in obiskovalci, tako da je že implicitno prisotna.
Morda so "izrazi na presenečenih obrazih" malo preobloženi .. to še prespim.
lp, Matjaž
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!