Tla neba
Sprehod po brvi spomina.
Ni sama samotna globina.
Gleda tudi ptica srca.
Drevo podaja veji roko.
Listi krošnji listajo zeleno.
Svet preseva svetla veka.
Obrnejo se tla neba.
Odprto večna pokrajina.
Ni sama samotna globina.
Gleda tudi ptica srca.
Drevo podaja veji roko.
Listi krošnji listajo zeleno.
Svet preseva svetla veka.
Obrnejo se tla neba.
Odprto večna pokrajina.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poet
- 21. 06. 2008 ob 10:48
- Prebrano 1662 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 520
