Jagnje
Ubogo jagnje.
Žrtvovali so ga,
za mir v nemiru,
da bo zveličano
zadnjič izdihnil
še zadnjič brizgnil
tekočo kri.
Zdaj greje ramena,
noge in glavo
kožuh predelan
in na mrtvo uspavan.
Z rok si dajem rokavice,
snemam šal z vratu,
odpenjam si novo jopico,
žal mi je jagnjeta.
A spet me zebe,
zapiram odprtine
nepropustno.
IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 12. 03. 2012 ob 05:07
- Prebrano 528 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 230.22
- Število ocen: 8