Jagnje

Ubogo jagnje.

Žrtvovali so ga,

za mir v nemiru,

da bo zveličano

zadnjič izdihnil

še zadnjič brizgnil

tekočo kri.

 

Zdaj greje ramena,

noge in glavo

kožuh predelan

in na mrtvo uspavan.

 

Z rok si dajem rokavice,

snemam šal z vratu,

odpenjam si novo jopico,

žal mi je jagnjeta.

 

A spet me zebe,

zapiram odprtine

nepropustno.

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 12. 03. 2012 ob 05:07
  • Prebrano 528 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 230.22
  • Število ocen: 8

Zastavica