Na prsih imam ogromno skalo, ki me duši, da komaj diham.

Srce mi divja, zenice se razširijo; oči imam čisto črne in steklene.

Občutim strašansko nervozo, dlani imam potne, tresem se. Obdaja me slabost,

prevzema me omotica, vidim samo še obrise. Noge me ne držijo več.

  Takrat ne razmišljam ničesar – želim si le izhoda – vrat, ki vodijo v breztežnost misli in telesa.

Po določenem času se moje telo umirja. Vstopam skozi vrata v  breztežnost.

Le kako sem jih našel ? Ali zares obstajajo ? Je občutek tesnobe samo namišljen ?

Poraja se cela vrsta vprašanj, odgovor pa je le eden – Vrata v breztežnost so v meni. Izbral sem pravi ključ

Heartbeat Echoes