POČASI GREM
Počasi grem
po izgubljeni stezi
skoz tanko sončno mrežo.
Pod svileno pajčevino
sklonim glavo,
pobožam hrapavo
sprhnelo deblo.
Srkam tišino,
polno drobnih glasov,
lovim negibnost
sredi plesa senc.
Čutim dih začetka,
slutim neizbežnost konca.
po izgubljeni stezi
skoz tanko sončno mrežo.
Pod svileno pajčevino
sklonim glavo,
pobožam hrapavo
sprhnelo deblo.
Srkam tišino,
polno drobnih glasov,
lovim negibnost
sredi plesa senc.
Čutim dih začetka,
slutim neizbežnost konca.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: daya
- 21. 06. 2008 ob 09:53
- Prebrano 648 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 240
