Preklete klavrne noči
katerih jutra dišijo po njih
oči ne poznajo zapiranja
rade bi a ne zmorejo
le stenjak na prsih
suhe grude bolečine
vse v mozaiku
ničesar ni in zopet vse
prekleta žalost čemu obstajaš
in trmoglavo dihaš jutra.
Noči so črne,
dnevi boleče beli,
jutra preveč zgodnja,
ni spanja kot da nikdar
ne bi bilo utrujenosti.
hope Irena
Poslano:
11. 03. 2012 ob 07:11
Spremenjeno:
11. 03. 2012 ob 07:41
Enako Srce!!!!
Z Ljubeznijo,
Tvoj Igor!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!