Tole sem napisal v izbruhu takoj po pogovoru
zato ima nekaj napak je morda malo nerodno in kancek nerazumljivo
a vseeno prosim preberi :

Danes znova sva v sreči
presenečena spoznala:
čustvom se ne da upreti.
Le kaj bova še zdaj prestala!
Besede, misli, črke
vrtijo se pred nama
te podobe krhke
ne bova risala več sama.
Pomagala nama bode
zdaj kar slika živa.
Vznemirjenje: si ven iz mode?
In ljubezen: si igriva?
Kako opišem naj to srečo:
oči tvoje prvič videti,
ter dušo hrepenečo
za poljub prikrajšati?

Enkrat ko umrl bodem –
ne mudi se mi do tja še zdaj –
za mizo se pred tem usedem
rečem si: poglej, priznaj,
lepo bilo je na tem svetu,
da neuslišanemu mi poetu
v srcu nekaj rožic
večno bo živelo
iz oči pa polno solzic
v veter bo odletelo.
Zadnjo milost si še izprosim:
naj vendarle nekdo pove ti,
da v srcu tebe nosim –
tako pesem ti želim zapeti.
Ponosno boš povsod hodila,
v spomin na mene
ljubezen boš naprej delila
naj ne bo ti v breme
niti moja strastna želja:
ukrasti stvarstvu en trenutek
in iz samega veselja
doživeti samo še ta občutek,
ko posrkal bi me tvoj objem,
se ustnice zažrle vame,
potem te kar vso pojem
in večnost me nato vzame.

Andrej46