V nočeh, ko mož pijan smrči ob njej,
Sanjari o kristalnem ivju zime,
O listih vitkih jávorovih vej,
O vsem, kar večno je in kar ne mine.

V nočeh, ko mož pijan smrči ob njej,
Obnavlja v mislih skrhane spomine,
Zanos mladosti zavihari v njej
In v srcu zdrami stare bolečine.

V nočeh, ko mož pijan smrči ob njej,
Drhteče hlipa v posteljno blazino,
Ker več nikdar ne bo kakor poprej;
Ker vse, prav vse je pobegnílo mimo.

Aleksandra Kocmut - Kerstin