NEPREDSTAVLJIVE MOČI

NEPREDSTAVLJIVE  MOČI

 

Prav vse na svetu nosi v sebi

moč  energijo lastne rasti

še umazanija se sten oprijema,

a človek kot kača človeka duši.

 

Kaj preostane mineralnemu svetu

se krči kot kamen, čaka bedi

pride trenutek kot blisk med oblaki,

da sprosti energijo nad vse kar živi.

 

Ni čudno če človek zboli ali shira

saj ne zmore premagati viroznih moči

celična struktura podleže drogi,

ki hoče živeti enako kot mi.

 

Najti v sebi tiste vogale,

ki pomagajo nositi stebre čutil,

a to je ljubezen do vse narave,

ki vrača toliko kot daješ ti.

 

 

tomi

jaka racman

Poslano:
07. 03. 2012 ob 19:00

Lep pozdrav, tomi

 

Prva kitica pričujoče pesmi zadene z "nepredstavljivo močjo" svoje opominjajoče bodice ter večplastne asociativne mreže, v katero lovi bralčeve misli. Po mojem mnenju bi (kar se tiče nadaljnje pripovedne utilitarističnosti nadaljevanja pa verjetno tudi) morda celo bolje delovala, kot čisto samostojna pesem ...

Sam bi jo objavil (še) na ta način.

Seveda pa sem še zeleni začetnik in zgoraj povedano se lahko jemlje tudi kot brezpredmetna opomba.

 

Vse dobro, 

 

Jaka Racman.

 

Zastavica

tomi

Poslano:
07. 03. 2012 ob 21:21

Hvala ti za tvoj pogled na moje poglede nevidnih težav človeštva.

Prva kitica je neke vrsta uvod  v razlago kako smo kot bitja podložni vsakovrstnim skušnjavam in obenem nadmeni nad vsem kar nam je napoti. Tu smo prvenstveno res radi sebe, a istočasno se učimo biti kot atomi vode, ki tvorijo enost v svoji množini. Vsak po svoje vidi nekaj, a vsi skupaj celino, a da bi jo dojel posameznik, mora postati del te skupnosti. Kje smo ljudje v svojem rastu?

Lep pozdrav in hvala za tvoj doprinos skupnega mišljenja.Tomi

 

Zastavica

jaka racman

Poslano:
07. 03. 2012 ob 21:34

Seveda.

Nekoliko poznam ta holistični pogled na svet;

če ga karikirano ilustriram, bi (fizikalno gledano) iz narave stvari izhajalo, da je notranjost atoma veliko bolj prazna in notranje prazna in sprta v sami sebi - ujeta v spone lastnega nemira -, kot pa celota, ki jo (sorodni) atomi tvorijo.

 

Pa vendar bi (tako - za pokušino) poskusil prvo kitico podati še kot v sebi zaključeno celoto.

 

Moj apel pač ...

 

Jaka Racman.

Zastavica

tomi

Poslano:
08. 03. 2012 ob 07:32
Spremenjeno:
08. 03. 2012 ob 07:52

Kaj je telo proti duši in duša proti duhu v njej? Navadna skorja, ki se gre nekaj, kar je slej kot prej le dušni odpad. Zato so atomi kot najmanjši delčki le mozaik notranjega vrenja duhovnih supstanc, ki čistijo svoj pra začetek, da bi se vrnile enkrat izpolnjene in dopolnjene v okrilje tistega, ki jih je materializiral in jim dal svobodo, da se spoznajo v božji celoti.

Zato je na zemlji tak direndaj, ker se vse zaveda nečega, a le skozi lastne muke in spoznanja nekim uspe spoznati smisel življenja.

Kar se prve kitice tiče je res samostojna in obenem podnaslov pesmi. Lepo je bilo poklepetati s tako mladim in pametnim pesnikom. Lep pozdrav in še kakšno besedno snidenje si želimo vsi, zato smo na portalu različnosti. Tomi

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 07. 03. 2012 ob 16:46
  • Prebrano 617 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 192.57
  • Število ocen: 8

Zastavica