Robci

 Ko se spne dan

na obzorje priplešejo

starki ljubimci,

ki jih je poteptala skozi leta.

 

Na sliki je črnolasa mladenka

z ognjevitimi očmi ─

bila je hči strasti razdajajoče matere,

njo je ubila slast razuzdanosti.

 

Starka premleva in gleda

skozi okensko šipo,

pleše tango pod staro laterno,

omamljena od mladosti

in prelestnosti pozablja

na podobno pot svoje roditeljice.

 

Dotiki se je ne dotaknejo,

sladki napevi jo že dolgočasijo,

prave dvojine in bližine ne pozna.

Zbira robce, ženskam krade zveste

može, ki željni avantur zahajajo

v podstrešno sobo.

 

Starki se solzijo oči,

nikogar nima,

s katerim bi kramljala,

četudi bi ji kdo godrnjal in razbil

najljubši krožnik.

 

V predalu so robci.

Brez vonja,

brez ognja.

 

Le kot očitek.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tonja Jelen

Komentiranje je zaprto!

Tonja Jelen
Napisal/a: Tonja Jelen

Pesmi

  • 07. 03. 2012 ob 14:20
  • Prebrano 872 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 264.95
  • Število ocen: 8

Zastavica