Ko se spne dan
na obzorje priplešejo
starki ljubimci,
ki jih je poteptala skozi leta.
Na sliki je črnolasa mladenka
z ognjevitimi očmi ─
bila je hči strasti razdajajoče matere,
njo je ubila slast razuzdanosti.
Starka premleva in gleda
skozi okensko šipo,
pleše tango pod staro laterno,
omamljena od mladosti
in prelestnosti pozablja
na podobno pot svoje roditeljice.
Dotiki se je ne dotaknejo,
sladki napevi jo že dolgočasijo,
prave dvojine in bližine ne pozna.
Zbira robce, ženskam krade zveste
može, ki željni avantur zahajajo
v podstrešno sobo.
Starki se solzijo oči,
nikogar nima,
s katerim bi kramljala,
četudi bi ji kdo godrnjal in razbil
najljubši krožnik.
V predalu so robci.
Brez vonja,
brez ognja.
Le kot očitek.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tonja Jelen
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!