Beli list
potrpežljivo čaka,
ne veje mu veter
in ne sprašuje v besedah,
samo čaka in čaka
nove namige
nove tolažbe,
nov svet za danes.
Bom izlila nanj sanje,
da bo list ozelenel,
da na pomlad bo sam meni bral,
kar jaz danes pišem nanj.
Da me bo tolažil,
ko dan bo šel postrani
in se mu izmuzaval iz rok,
in najin vrt bo znova
pisan od cvetov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!