Kdaj skopnijo čustva,
kakor sneg na soncu,
Počasi, samoumevno
se približaš koncu.
Je preveč vsega,
ni več zanimivo,
kaj je enkrat tvoje,
ne buri domišljijo.
A kar je nedostopno,
novo - vedno mika,
daleč od oči
je daleč od dotika.
Molk gradi zidove,
ponikne vsa intima,
Vem - sedaj sem bivši,
le en del spomina.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Perc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!