Oj, črni teloh, Helleborus niger,
pomladni cvet, ti roža strupenjača,
tvoj med tak smrtonosna je jedača,
da že od ene žličke crkne tiger.
Kolikokrat na dvoru sredi iger
spletkarskih je naenkrat gobezdača
matilda poljubila, ker pijača
njegova vsebovala je tvoj triger
smrti? In vendar cvet ti snežnobeli
tako nedolžno sije, ko spomladi
pokukaš iz prsti. Se mnogi všteli
so že, ker so, nevedni pač, zaradi
lepote tvoje v blagor tvoj vrjeli
a s tabo črni hranijo se gadi ...
Tale bi lahko bila od daleč zabavna, le da je lat. ime zapisano dvakrat narobe. Prvič je ime rodu zapisano napačno, drugič pa se vrstno ime v lat. izrazoslovju vedno zapiše za rodovnim.
Lp, b.
evo popravil. Drugač pa pesniška svoboda itak. Recimo pri Prešernu imamo Marija ave namesto Ave marija:
Ko znébil duh se trupla je težave,
legenda pravi, de je roža zala
'z njegovega srcá skoz grob pognala
z napisom zlatih črk: "Marija ave!"
In še: rodovno ime se vedno piše z veliko začetnico, obe z vrstnim vred pa v ležeči pisavi.
Ja, Matej, glede pesniške svobode pa imaš svoj prav. A če mene vprašaš, bolj kot znanstveno ime (v tem smislu tudi "latinsko" ni povsem res, nam je razlagal pok. dr. Wraber, pa ravno pri telohu: ime helleborus naj bi izviralo iz grščine (smrtna hrana)) v pesem spada običajno, slovensko ime rože. Kar itak imaš.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!