Neznancu
Z razparanim trebuhom
in zadrgnjeno zanko
si našel odrešitev.
Nisi bil rojen kot danski princek,
zato ne bomo nikoli brali
o čem si se pri tem zares odločal.
Dejstev ni veliko, vemo,
da si o punci in pa službi
govoril samo v pretekliku.
Vse ostalo je kot iz učebnika,
majhno družabno omrežje v mali vasi
z malo dogodki in še manj priložnostmi.
Ugibamo, ali si izbiral samo
med otopelostjo in bolečino,
in ju trgal v psihozi ali depresiji.
Tolažimo se z determinizmom,
z bolezenskimi procesi, za katere ne vemo
ali jih je mogoče zares pozdraviti.
Sprašujemo pa se vseeno,
kaj vse je potrebno, da bi bil srečen,
da bi živel, da bi se veselil z nami?
Kdaj in kako potem nastopi trenutek,
ko prenehaš videvati svet okrog sebe
in začneš iskati čimhitrejši izhod?
Staršem si tako zapustil
neskončna preizpraševanja,
česa vsega niso opazili.
Prijateljem in znancem
si osenčil vašo preteklost in jim pustil
dvom vase in v prijateljstvo.
Meni, neznancu pa si prepustil,
da se potrudim in še namesto tebe veselim
in poskušam užiti neponovljivost trenutka.
Sprejemam izziv in ti zato posvečam ta zapis.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bp
- 04. 03. 2012 ob 21:47
- Prebrano 764 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 347.67
- Število ocen: 9
