Nek dan.
Zunaj lije kot iz škafa.
Zaprem oči in poletim.
K tebi.
A še vedno sem sama.

Zlomljena krila ne lete
in koščki stekla v očeh
skelijo kakor sol na rani.
Razbila sem ogledalo,
da bi te našla za njim.
A te ni.

Kri mezi izza oči kakor solze,
ki sem jih prejokala.
Kje si, da zlepiš ogledalo
in mi narišeš sonce na nebo?
Ura neslišno tiktaka na steni,
vedno počasneje tečejo minute in življenje.
Brez tebe.

Lea