Bolj kot pomlad 
bi kremna mi rezina zadišala, 
pogled na števec pa sladkorja v krvi, 
se zdi mi kakor slaba šala. 
Jest in pit kar hotel bi ne smem, 
pridelal sem si dolg čez zimo, 
le z ironijo pikat bi še smel, 
pa več ne najdem pravo rimo. 
Zdaj bijem boj z dijeto, davkarijo, 
bilanca kakor svedra v čelo je bobnenje, 
prav malo mi je mar za vse pomladno, 
za malo mira bi zamenjal hrepenenje. 
Najraje stal bi v kotu v temni sobi, 
a kaj, ko rešit treba je probleme, 
morda bo tale teden odrešitev, 
ne bo nikogar, ki bi jih namesto mene. 

Perc