Iza je nocoj na easy.
Kruh je v pečici
in vino je na mizi.

Lojz je za mizo,
(dim cigarete plitvo pluje),
izpod čela gleda Izo.

Kaj, gleda!
Slači jo s pogledom!
Požira jo z očmi!

Oblečena je spodobno
in skrita je njena koža,
Lojziju vseeno špila,
že se vidi, kako jo boža.

Iza žari oči,
on kričeč molči.
Kruh diši,
ljubezen tudi skoz’ želodec sliši.

Potem bosta skupaj sedla,
kruh zlomila in ga jedla.
Ko dovolj bo slastne kuhe,
Lojz bo zvedel,
kako mehke Izine so rjuhe.

Na Izi.

Radmanovic