Na sončni strani
te srečujem kot daljni privid,
tam, kjer slutim svoja davna leta.
Tam se sprehajaš, edinka Sreča,
razvajaš nek drug svet,
in plešeš salso
s sončno svetlobo.
Odprto srce imaš,
s poljubi sonca
udomačuješ gube smeha,
ki se po prstih kradejo skoz čas.
Preseljena v vrtove,
kjer voda diši kakor melisa,
me čakaš, da me naučiš
ločiti resnične in prazne besede,
kakor ločiš cvet in smrt.
Poslano:
01. 03. 2012 ob 19:52
Spremenjeno:
01. 03. 2012 ob 20:37
Pozdravljena.
Fajna!
Vendar bi te opozorila, na nekatere zaznamovane besedne rede. Enkrat zveni kot prosti verz, enkrat kot rimana poezija, zato se tudi ritem večkrat (preveč) zlomi. Npr. že v prvi kitici začneš z ritmom rimane in če pogledam konec kitice, končaš s prostim verzom. Preveč razbije ta naboj, ki si ga v začetku ustvarila.
Škoda.
Pa zadnje kitice ne bi ločila (spet zaradi ritma), če preberem, ima pesem tri kitice. Ne je cefrati. Tudi pesem mora dihati. :)
lp S.
Pozdravljena, Serigala!
Mislim, da je sedaj ritem mehkeje valuje čez vso pesem. Čisto malo sem spremenila, ampak se pozna.
Kar se tiče zadnje kitice, sem se tudi sama spraševala. Ločena se mi je zdela, da bolj povdari konec, vendar sem jo res brez veze ločila, ker sem jo preveč razrezala, pridobila pa nekaj, kar že tako in tako je.
Zdaj je oblejša :)...a ne?
Kaj misliš zdaj?
LP, OP
Poslano:
01. 03. 2012 ob 22:06
Spremenjeno:
01. 03. 2012 ob 22:08
Preseljena v vrtove,
kjer voda diši kakor melisa,
me čakaš, da me naučiš
ločiti resnične in prazne besede,
kakor ločiš cvet in smrt.
Tole bi še posebaj izpostavila kot zelo močno. Je pa pesem s skrbno izbranimi besedami iz vreče idej in misli. Očitno si se odločila pravilno.
lp, ajda
Ajda,
ah,....vesela sem tvoje , vedno občutljivo utemeljene pohvale.
LP, OP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!