
S seboj sem nosil papirje,
napisal sem nanje polno besed,
otožnih besed, besed iz srca,
ki sem nosil jih v mislih
dneve in leta, da jih ne bi pozabil-
teh lepih in morda praznih besed.
Ostale so le na izgubljenih papirjih
te tožne besede - izvir iz srca,
ki so jih sanje trenutka in misli rodile.
Besed ni več v srcu, ne v mislih,
bile so izlite zaman iz misli, srca...
izbrisane tudi iz labirinta spomina.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: ius
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!