ponošene molčeče mreže

razpeljane čez obrežje srca

za njimi risbe otroških obrazov

izsekano iz vsakdanjih paragrafov

bledo sinje grafitno nebo

drevo z obrazom starke

zakriva nepredušno resnico

tvoji dotiki v obliki peska

mi vzbujajo radovednost

razgaljena vprašanja

se obešajo po tečajih vrat

v najina življenja vstopajo

potniki različnih razredov

Silva Langenfus