V svetlobi spomina
ponošene molčeče mreže
razpeljane čez obrežje srca
za njimi risbe otroških obrazov
izsekano iz vsakdanjih paragrafov
bledo sinje grafitno nebo
drevo z obrazom starke
zakriva nepredušno resnico
tvoji dotiki v obliki peska
mi vzbujajo radovednost
razgaljena vprašanja
se obešajo po tečajih vrat
v najina življenja vstopajo
potniki različnih razredov
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 29. 02. 2012 ob 12:33
- Prebrano 841 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 316.9
- Število ocen: 11
