noči so mi dolgo že predolge otroci kričijo v svoji domišljiji pozneje bolni so in sami ostajajo zdravimo jih z eliksirjem za življenje a njih sonce ne doseže tvojih pričakovanj ali si lahko misliš –
ob plezanju vseh tistih
kričavih otrok v daljših poletnih večerih
ko so zboleli ob nabiranju rdeče sladkosti
nama niti ena