Bojim se.
Zakaj bil je dan drugačen,
ko iz množice si vstal,
ko naenkrat moje so oči
okusile tvojo lepoto?

Bojim se.
Zakaj postali dnevi so brez smisla
brez besede tvoje in nasmeha;
kaj delo masko mi je na obraz
in povzročilo to slepoto?

Bojim se.
Zakaj ne morem na nogah obstati,
ko s prsti se dotakneš moje kože?
In vendar dvomim vsak trenutek,
čeprav srce drugače hoče!

Bojim se.
Nenehno iščem tvojo varno dlan,
ko padam v brezno črno in globoko
in vem, da če jo čutiš tudi ti,
nič ne ustavi več ljubezni žgoče.

Bojim se.
Da ne najdem dlani,
da umaknil boš pogled.
da obležala bom temi.
da krokar izkljuval gnijoče bo meso.

Bojim se in šepetam:
Odreši me strahu, ubija me!
Odženi krokarja s palico.
Ljubi me!

Lea