Časopisni papir
V časopisni papir zavijam svoje sanje,
da ne bi se zdrobile,
pošiljam jih na potovanje,
kjer domujejo prijazne vile.
Tu in zdaj ostajam jaz,
nasmeh prekriva mi obraz.
Na licih so le solz sledi
in vse bledi, vse bledi.
Ni važen ritem, ni važen dih
in moj zavetnik je prepih.
Odstrani staro pajčevino,
se na zahodu je zdanilo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 26. 02. 2012 ob 22:25
- Prebrano 730 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 246.78
- Število ocen: 7
