NOČ
Mehka, širna, žametna
odeja,
vsi temni odtenki odtisnjeni
v njeni vse zajemajoči
skrivni teksturi...
rahlo leže na vse, kar je.
Noč.
Uleže se,
nežno, na zdelane,
nestrpno hrepeneče,
s težo bleščave
ožarjenega dne
obtežene, suhe veke.
Zaspi.
Oči,
rumene in rdeče
od neprekinjenega zrenja v
svet,
svetlo
svetlobo
sončnega slepenja...
se predajo.
Hvaležno potonejo v mrak,
pod odejo,
temno, temotno,
globoko modrovijoličasto.
Tam si lahko privoščijo,
da jih
ni.
Ja, spi...
Da bodo
oči
jutri zjutraj spet
tvoje in modre.
Kot
nebo po dežju.
odeja,
vsi temni odtenki odtisnjeni
v njeni vse zajemajoči
skrivni teksturi...
rahlo leže na vse, kar je.
Noč.
Uleže se,
nežno, na zdelane,
nestrpno hrepeneče,
s težo bleščave
ožarjenega dne
obtežene, suhe veke.
Zaspi.
Oči,
rumene in rdeče
od neprekinjenega zrenja v
svet,
svetlo
svetlobo
sončnega slepenja...
se predajo.
Hvaležno potonejo v mrak,
pod odejo,
temno, temotno,
globoko modrovijoličasto.
Tam si lahko privoščijo,
da jih
ni.
Ja, spi...
Da bodo
oči
jutri zjutraj spet
tvoje in modre.
Kot
nebo po dežju.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 18. 06. 2008 ob 09:55
- Prebrano 858 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 197
- Število ocen: 7
